Canegatto - Ne Spreglej Lyrics

Ptica na žici čepi, išče pozdrave z očmi
A so se skrili pod njo v kovino in v temo
Ne ve več, kam naj leti, preblizu so si vasi
Že dolgo tega je zdaj, ko so prerasle ljudi

Mojca, nikar ne spreglej, zdaj svet je bolj grob kot prej
In še bolj mrzlo zveni, kadar si sam... med ljudmi
Ne spreglej, ne spreglej nebes v svoji temi
Ne spreglej, ne spreglej, ker videla boš manj kot prej

Veter po mestih šumi med parki, stolpnicami
In veje zdavnaj so šle v ogenj greti ljudi
Zdaj sonce in zlati smeh počivata v smeteh
Kar je na nebu bilo, pristalo je na tleh

Mojca, nikar ne spreglej, zdaj svet je bolj grob kot prej
In še bolj mrzlo zveni, kadar si sam... med ljudmi
Ne spreglej, ne spreglej nebes v svoji temi
Ne spreglej, ne spreglej, ker videla boš manj kot prej

Počasi, vztrajno, a na novo se ta svet gradi
Počasi, a vztrajno spet odpiramo oči
Pozdrav ti bom poslal, ko spet se za ljudi
Zavrti ta svet